VSEBINA ČLANKA:

1. DEL: Anatomija rame in najpogostejše težave povezane z rameni

2. DEL: Seznam priporočil za ohranjanje zdravih ramen

3. DEL: Vaje za preprečevanje bolečin v ramenih

Bolečine v ramenih so ena izmed najpogostejših težav, ki omejuje gibalne sposobnosti ljudi in s tem negativno vpliva na njihovo počutje. Vzrokov za bolečine v ramenih je lahko veliko. Eden izmed najpogostejših je mišično neravnovesje, katero lahko povzroča nepravilno gibanje v sklepu in posledično vodi v večjo dovzetnost za poškodbe. Mnogokrat je mišično neravnovesje posledica sodobnega načina življenja, ki vključuje prekomerno količino sedenja, nepravilne drže in pomanjkanje telesne aktivnosti. Tem težavam se lahko pogosto izognemo že z rednim izvajanjem ustreznih vaj za enakomerno krepitev mišic.

Ko govorimo o rami, se moramo zavedati, da ta ni sestavljena zgolj iz enega sklepa. Sestavljajo jo tri kosti povezane z vezmi in sklepnimi ovojnicami. Ključnica in lopatica tvorita ramenski obroč, oblikovan kot polkrog, ki se s sprednje strani pritrjuje na prsnico, z zadnje strani pa preko mišic na prsni koš in hrbtenico. Lopatica je preko ramenskega sklepa povezana tudi z nadlahtnico. Pomembno je vedeti, da med gibanjem roke vse tri kosti delujejo v sinergiji, saj vsa gibanja nadlahtnice v ramenskem sklepu spremljajo gibanja ključnice in lopatice, katera drsi po prsnem košu. Ramenski sklep je po mehaniki kroglast sklep, zaradi česar je v sklepu možen velik obseg gibljivosti, vendar je zato tudi toliko bolj dovzeten za različne poškodbe.

Poleg kosti, vezi in sklepnih ovojnic ramo obdaja tudi mnogo mišic. Delimo jih na dve glavni skupini, to so mišice ramenskega obroča in ramenske mišice. Med mišice ramenskega obroča spadajo tiste, ki izvirajo iz prsnega koša in hrbtenice ter se naraščajo na ramenski obroč in nadlahtnico. To so mišice pectoralis major, pectoralis minor, serratus anterior, latissimus dorsi, rhomboideus major, rhomboideus minor, levator scapulae in trapezius. Ramenske mišice pa so tiste, ki povezujejo kosti ramenskega obroča z nadlahtnico. To so mišice deltoideus, teres major, supraspinatus, infraspinatus, teres minor in subscapularis. Zadnje štiri imenujemo s skupnim imenom rotatorna manšeta.

Vse 4 mišice rotatorne manšete

Mišice ramen in ramenskega obroča proizvajajo silo za gibanje rok, ob tem pa imajo tudi pomembno stabilizacijsko vlogo, saj skrbijo za primerno postavitev sklepov med statičnimi držami in gibanjem. Pri tem so najpomembnejše mišice rotatorne manšete ter mišice, ki skrbijo za pravilen položaj lopatic. Ker je ramenski sklep najgibljivejši sklep v telesu in ker vezi zelo malo prispevajo k njegovi stabilnosti, je zadostna moč omenjenih stabilizatorjev še toliko bolj pomembna.

Nestabilnost ramenskega sklepa

Pomeni nezmožnost ohranjati glavico nadlahtnice v sklepni ponvici lopatice zaradi neučinkovite funkcije stabilizatorjev ramena. Najhujša oblika nestabilnosti je izpah ramenskega sklepa, lahko pa pride tudi do nepopolnega izpaha. Izpahu je pogosto pridružena poškodba vezi, sklepne ovojnice, labruma (hrustančni obroček v sklepni jamici) ali mišic rotatotne manšete.

Utesnitveni sindrom ramenskega sklepa

Gre za utesnitev različnih mehkotkivnih struktur med glavico nadlahtnice in robom lopatice (akromion), najpogosteje pri ponavljajočih gibih rok nad višino glave. Utesnitev povzroči vnetje tetiv rotatorne manšete, subakromialne burze ali dolge glave bicepsa, kar sproža bolečino. Vzrok za utesnitev je lahko anatomski (oblika akromiona – zgornjega dela lopatice, ki štrli preko ramenskega sklepa), pogosteje pa se pojavi zaradi slabe drže ali mišičnega nesorazmerja.

Artroza ramenskega sklepa

To je pojav, pri katerem navadno zaradi starosti pride do propadanja sklepnega hrustanca in posledično zožanja sklepne špranje. Najpogostejša znaka artroze sta omejena gibljivost in bolečina, ki se povečuje ob daljših obremenitvah. Dobra preventiva za nastanek artroze je krepitev mišic v okolici rame.

Sindrom zamrznjene rame (adhezivni kapsulitis)

Pomeni vnetje vezivne ovojnice, katera obdaja ramenski sklep. Posledično pride do zmanjšanja gibljivosti, bolečine in zmanjšane moči okolnih mišic. Natančen vzrok, zakaj pride do omenjenega pojava, še ni znan. Pogosto nastane po različnih poškodbah struktur v okolici ramena, po dolgotrajni imobilizaciji rame ali po različnih boleznih, kot je na primer diabetes.

Poškodbe rotatorne manšete

Pri tovrstnih poškodbah pride do pretrganin/natrganin mišic ali do vnetja tetiv pripadajočih mišic. Najpogosteje se poškoduje mišica supraspinatus. Poškodbe lahko nastanejo zaradi dolgotrajnih preobremenitev ali zaradi direktne poškodbe, katera je posledica zunanje sile (na primer padec na ramo).

Prvi del članka je bil osredotočen na grobo predstavitev osnov, ki so pomembne za razumevanje delovanja rame. V drugem in tretjem delu pa so predstavljeni nasveti, kako nam vadba lahko pomaga do zdravih in močnih ramen.

VIRI:

Hlebš, S., 2014. Funkcionalna anatomija, skripta za študente Zdravstvene fakultete. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.

Donatelli, R., A., 2012. Physical therapy of the shoulder, 5^th edition. Churchill Livingstone.

Jones, Oliver. 2019. The intrinsic muscle of the shoulder. Dostopno na: https://teachmeanatomy.info/upper-limb/muscles/shoulder/intrinsic.

Cressey, E., Hartman, B., Robertson, M., 2009. Assess and Correct. Indianapolis Fitness and Sports Training.

Herman, S., Antolič, V., Pavlovčič, V., 2006. Srakarjeva ortopedija. Ljubljana: samozaložba.